Priključki BNC so v prvi vrsti nameščeni z metodami stiskanja ali spajkanja; spojniki v stilu stiskanja uporabljajo orodje za stiskanje za pritrditev priključka na kabel, postopek, pri katerem je manj verjetno, da bi poškodovali kabel med namestitvijo. Za priključitev je sredinski zatič vtiča poravnan in vstavljen v vtičnico vtičnice, zaklepni obroč na ohišju konektorja pa se zavrti, dokler ni pritrjen; ta povezava v bajonetnem slogu omogoča hitro parjenje in razklapljanje. Bistveno je zagotoviti, da se karakteristična impedanca priključka BNC (običajno 50 ohmov ali 75 ohmov) ujema s tistim za uporabljeni koaksialni kabel. Za prenos visokofrekvenčnega signala, kot je 12G-SDI, je treba izbrati visoko zmogljive BNC priključke, ki podpirajo 12 GHz. Vodoodporni priključki BNC so na voljo za uporabo na prostem ali v vlažnem okolju. Za zagotovitev dolgotrajnega stabilnega delovanja je potrebno redno vzdrževanje; to vključuje preverjanje varnih povezav, čiščenje prahu in umazanije z vmesnikov ter takojšnjo zamenjavo poškodovanih ali zastarelih konektorjev za ohranitev kakovosti prenosa signala.
Obstaja vrsta adapterjev BNC za povezavo opreme z različnimi standardi vmesnika, kot so adapterji tipa BNC-RCA in BNC-F. Poleg tega pogosti dodatki vključujejo T-konektorje BNC za ločevanje signala, sodčaste konektorje BNC za spajanje dveh segmentov kabla in BNC zaključke, ki se uporabljajo na koncu linije za preprečevanje odboja signala.